Vem, da boste že počasi rekli, da tale David Vidrih pa res ne neha govoriti o lepotah narave, vendar me to res navdihuje. Ogromno je koščkov sveta, za katere trdim da so najlepši, in eden izmed velikih kosov pa je kar Tanzanija v celoti. Za ljubitelja narave je Tanzanija pravi raj na zemlji. Toliko različnih živalskih rezervatov ter naravnih parkov ne premore nobena država. Ko sem prvič obiskal izključno Tanzanijo sem si rekel: David Vidrih, to je nekaj zate!

Nekaj nepozabnega je bil safari. Čeprav je safari po Tanzaniji nekaj zelo klišejskega, se nisem mogel upreti skušnjavi, da bi videl vse tiste čudovite živali v svojem naravnem okolju. Nepopisna čreda zeber, gnujev in pa gazel ko gredo proti Viktorijinem jezeru je bil eden od najbolj veličastnih prizorov, katere sem kdaj koli videl. Dotično potovanje po Tanzaniji je bilo dokaj komercialno. Poleg safarija sem šel namreč uživati tudi na Zanzibar. To je pravi tropski raj. Ne morete verjeti, da je lahko morje tako lepe barve, dokler tega ne vidite na lastne oči. Nisem pa šel na ta otok le zaradi lepote morja, želel sem tudi izkusiti odlično hrano. Otok Zanzibar je namreč znan po svojih začimbah in neverjetni morski hrani. Uživanje pod palmo, turkizno morje in odlična hrana. David Vidrih je našel svoj raj. Je pa res, da sem tukaj težko zdržal, saj je na otoku vročina neznosna, vlaga pa izredno visoka. Ogledal sem si rast začimb v svojem naravnem okolju; vaniljo in poper, ki sta v bistvu ovijalki, muškatni orešček in cimet. Na otoku sploh vaniljo prebivalci izredno cenijo in ima zelo visoko ceno. Bil sem pa tudi izredno vesel obiska otoka, saj je to rodni kraj enega mojih najljubših glasbenikov, Freddieja Mercurya.

Naslednji razlog za obisk Tanzanije pa so bili Masaji. Sicer sem pristaš znanstvene literature, vendar mi radovednost ni dala miru in tako mi je prijateljica posodila knjigo Bela Masajka. Zanimalo me je, kako je v knjigi opisan ta odnos, to medsebojno razumevanje oziroma nerazumevanje. Ko sem bral knjigo sem si pri sebi mislil: David Vidrih, da ti bereš takšno knjigo?! Odkrito povedano sem bil kar prijetno presenečen. Čtivo je zanimivo in dokaj realno. Masaji, tukaj mislim na moške pripadnike plemena, so med sabo izredno povezani in navezani drug na drugega. Ženske v njihovem življenju ne igrajo velike vloge, so le matere njihovim otrokom in igrajo vlogo žene. Zanimivo dejstvo je, da po poroki ženska zgradi tradicionalno hišo iz vej in blata. Masaji vedno potujejo in pasejo živino v skupinah ali vsaj v paru. Nikoli niso sami. Imajo pa še eno zelo zanimivo navado, katero sem uspel opazovati v živo. Po jedi si namreč privoščijo nekakšno pijačo, ki je v bistvu sok iz lubja mimoze. Ta sok jih popolnoma omami in dostikrat vodi tudi v nezavest. To pijačo si privoščijo pred različnimi obredi ali pomembnim lovom. Verjamejo, da jim vlije moč. Meni osebno pa se je zdelo zelo zanimivo tudi dejstvo, da je recimo alkohol pa najstrožje prepovedan.

David Vidrih: Narava v sej svoji lepoti

Med obiskom Tanzanije sem si ogledal tudi naravni park, katerega središče je gora Kilimandžaro. Nimam se za posebej veščega alpinista, vendar mi je pred potovanjem rekel dober prijatelj, da je to gora, ki jo lahko osvoji tudi David Vidrih. No, pa sem šel preizkusit njegovo teorijo. Sam vzpon res ni tehnično zahteven, je pa potrebno veliko aklimatizacije. Jaz sem si izbral pot Marangu in moram reči, da sem brez posebnih naporov in težav osvojil vrh, kateremu se reče Uhuru Peak. Obstajajo tudi težje smeri, kjer je potrebna vrhunska alpinistična oprema in primerno znanje ter izkušnje.

Tanzanija je spet ena izmed destinacij, katero nisem obiskal le enkrat in kamor upam, da se bom nekega dne spet vrnil. Namen imam obiskati njeno sosedo Kenijo, katera me bo tudi zagotovo očarala s svojo naravno lepoto. Upam, da sem vas s svojim zapisom navdušil za obisk in da ne boste rekli da je David Vidrih le nakladač, ki povsod vidi le čudovito naravo. Res upam, da bo nekdo, ki bo prebral moje zapise dobil idejo in navdih za svoje potovanje. Potovanja namreč res izvabijo najboljše v človeku in res se začnete spraševati o svojih prepričanjih. Vas svet nikoli več ne bo enak in vaša razmišljanja se bodo popolnoma spremenila. Ko človek enkrat vidi in se zaveda drugačnosti okoli sebe, je pripravljen sprejemati več informacij in je toleranten do več stvari. Menim, da bi svet bil lepši, če bi vsak vsaj za nekaj časa izstopil iz svojega mehurčka in videl, da ljudje po svetu sodelujejo, si medsebojno pomagajo in cenijo stvari, na katere smo mi že pozabili. To je spoštovanje in ljudskost. Tudi sobivanje z naravo je eden izmed vidikov zakaj tako rad potujem. Namesto da naravo uničujemo, bi morali ceniti njeno lepoto in njen prispevek k našemu boljšemu življenju.